Pro 6 | SloChraska | STEP | Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:

Proverbs 6

6. Poglavje

1 Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca: 2 zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust. 3 Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega! 4 Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim; 5 reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti. 6 Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti: 7 nima vodnika, nadzornika ali zapovednika, 8 vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala. 9 Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega? 10 Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal: 11 v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec. 12 Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti, 13 mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti. 14 Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja. 15 Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja. 16 Šestero je reči, ki jih sovraži Gospod, in sedmero se jih studi duši njegovi: 17 oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri, 18 srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo, 19 kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati. 20 Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje; 21 privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje! 22 Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj. 23 Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja, 24 da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke. 25 Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame. 26 Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno. 27 Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode? 28 Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale? 29 Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni. 30 Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen; 31 vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje. 32 A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori. 33 Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše. 34 Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja. 35 Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.